Jablana Carjevič

Malus domestica

Ime: Jablana Carjevič - avtohtona slovenska sorta

Opis sorte: Prvo drevo te sorte so našli v okolici Maribora v času avstroogrske monarhije. Zahvaljujoč svojemu žlahtnemu in posebnemu okusu je ta sorta izredno priljubljena. Jablana carjevič je nagnjena k izmenični rodnosti in je zmerno do bogato rodna. Jabolka so srednje velikosti, priznana in cenjena so zaradi vsestranskosti svoje uporabe in žlahtnega okusa.

Uporaba v kuhinji: Jabolka carjevič obiramo v sredini septembra. Užitna zrelost nastopi kmalu po obiranju, v navadni sadni kleti zdržijo do konca januarja.

Jablana Carjevič

setev

Sadiko previdno vzamemo iz lonca in jo posadimo v pripravljeno in prerahljano sadilno jamo. H koreninam prisujemo vrtno zemljo in sadilni substrat iz lonca. Izogibajmo se uporabi hlevskega gnoja in komposta, ker lahko povzročita ožig korenin. Pomembna je višina sajenja. Drevo naj bo posajeno tako visoko kot je rastlo v loncu. Višina cepljenega mesta: jablane 15-20 cm nad zemljo. Posajeno sadno sadiko dobro zahodimo in zalijemo s cca 10 litri vode. Če je po sajenju sušno obdobje ne pozabimo sadiko še večkrat zaliti. Po sajenju sadiko ustrezno prikrajšamo.

posebnosti

Sorta carjevič je nastala kot naključni sejanec, ki je bil odkrit v letih med 1870 in 1875 v bližini Gleisdorfa na avstrijskem Štajerskem. Včasih so mu pravili tudi rdeči mašancgar (mošancelj), najverjetneje zaradi podobnosti s štajerskim mašancgarjem, v primerjavi s katerim je rdeče obarvan. Ostali sinonimi za to sorto so rdečelička, cesarjevič Rudolf, Kronprinz Rudolf in Kronprinz Rudolf von Österreich. Tako carjevič kot kanadka nista slovenski avtohtoni (samonikli) sorti, temveč sta naši tradicionalni (udomačeni) sorti, ki sta k nam prišli od drugod. Pri nas pridelujeta že več kot 50 let kar je pogoj za uvrstitev med tradicionalne sorte) ter sta tako postali del naše sadjarske tradicije.

kako jo prepoznamo

Carjevič je srednje bujne rasti in ima dokaj pokončno obliko krošnje. Plodovi so majhni, kvečjemu srednje veliki z značilnim živordečim obarvanjem, ki praviloma pokriva do polovice površine ploda (eden od sinonimov za to jablano je rdečelička). Koža oz. površina je izrazito gladka.

obiranje

Jablana carjevič glede zemlje ni izbirčna in skoraj na vsakem rastišču dobro uspeva. Ustrezata ji mrzlo podnebje in gorate lege. Danes jo najdemo tudi v intenzivni pridelavi, sicer pa je tako kot večina starih sort prisotna v travniških oz. senožetnih sadovnjakih. Najprimernejši čas za sajenje je zgodaj spomladi (ko zemlja odmrzne) ali pozno jeseni (od konca oktobra do prvega snega). Sadike sadnega drevja z golo korenino sadimo v času mirovanja, ki traja od jeseni do začetka brstenja. Sadike v času sajenja nikakor ne smejo biti olistane. Ulončene sadike lahko sadimo na stalno mesto skoraj vse leto, saj te pri presajanju iz lonca na stalno mesto ne doživijo posebnega šoka. Kljub temu odsvetujemo presajanje ulončenih sadik na stalno mesto v vročih poletnih mesecih. Po sajenju sadike redno zalivamo.

Vse sorte sadik

Preberi več zanimivih vsebin

Vrtičkanje z Metko – o meni

Vrtičkanje z Metko – o meni

Preberi več
Skrb za solato na vrtu

Skrb za solato na vrtu

Preberi več
Dragocena kopriva

Dragocena kopriva

Preberi več
Začetek sezone

Začetek sezone

Preberi več