Vrt na balkonu ali terasi

Vrt na balkonu ali terasi
22-Feb-2017

Terasa ali balkon, kamor bomo postavili posode z zelenjavo, naj bosta na sončnem mestu, saj večina zelenjave ne mara sence. Vseeno pa je prednost vzgoje zelenjave v posodah ta, da »gredice« z zelenjavo lahko tudi poljubno premikamo in obračamo ter na ta način rastlinam najdemo najprimernejše mesto.

Kakšno posodo izbrati?

Zeliščem manjše grmičaste rasti bodo zadostovale manjše posode, korenasta zelenjava bo zahtevala globoke posode. Precej velike posode so primerne tudi za zelenjavo višje rasti, na primer paradižnik, čeprav so za v posode najbolj priljubljeni češnjevi, ki imajo grmičasto rast. Prav tako tudi paprike in feferoni. Solato posejemo v dolgo korito, vmes pa damo redkvice ali peteršilj, da popestrimo posevek. Za krompir so na voljo posebne globoke vreče, ki imajo pri strani žep, ki ga odpremo in iz zemlje sproti pobiramo pridelek gomoljev. Posoda ali korito morata imeti na dnu odprtine za odtok vode, sicer lahko pride do gnitja korenin in propada rastline. Še posebej je na zastajanje vode občutljiva korenasta zelenjava, pri kateri moramo paziti tudi na dovolj rahlo prst, v katero jo bomo sadili. Material za posode, v katerih bomo gojili zelenjavo, je lahko različen. Stene glinenih posod srkajo vodo, prst se hitreje suši, zato je potrebno tudi pogostejše zalivanje. Bolj praktične so plastične posode in če so izdelane iz dobre plastike, so čvrste, odporne na zmrzal in dobro zadržujejo tudi vlago.

Zemlja

Za dobro rast zelenjave izberemo zemljo za vrt, ki mora zadrževati dovolj vlage, hkrati pa ne sme vsebovati preveč šote. Pogosto je tej zemlji že dodano gnojilo z dolgotrajnim delovanjem. Če gnojila ni, ga lahko dodamo ob sajenju, poleti pa rastline tudi enkrat ali dvakrat dognojujemo.

Izbira vrtnin

Večina zelenjave, ki dobro uspeva v vrtu, bo rastla tudi v posodah. V široki ponudbi različnih sort zelenjave bomo našli številne sorte z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodovi, ki so za vzgojo v posodah še posebej primerne. To so na primer češnjev paradižnik, sladki feferoni, pariški ali amsterdamski korenček, redkvice, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke, ki ne potrebujejo opore. Od ostale zelenjave pa lahko sadimo tudi fižol (večinoma nizki), grah, čebulo, česen, papriko, redkvice, rukolo, radič in tudi krompir. Ne smemo pozabiti tudi na zelišča, med katerimi so najbolj priljubljena peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano.

Sajenje in nega

Sadike lahko vzgojimo sami iz semena ali pa jih kupimo. Loncu, v katerega bomo sadili zelenjavo, najprej prekrijemo drenažne odprtine z glinenimi črepinjami, tako bo voda z dna še vedno odtekala. Nato napolnimo lonec z zemljo in vanjo posadimo sadike na primerno razdaljo ter zemljo okoli vsake sadike rahlo pritisnemo. Po zalivanju se bo zemlja v posodi še nekoliko usedla, zato naj je bo dovolj.
Po sajenju površino zemlje zalivamo oziroma pršimo s pršilko toliko časa, da se voda pojavi v podstavku. Potrebo po zalivanju preverjamo vsak dan, saj je odvisna o vremenskih razmer, predvsem od vetra in sonca. Manjša kot je posoda, pogosteje zalivamo. Za dognojevanje uporabljamo tekoče gnojilo za zelenjavo, poskrbeti pa moramo tudi za plevel.

(vir: Semenarna Ljubljana)

Deli s prijatelji
Vsi vrtnarjenje

Preberi več zanimivih vsebin

Dragocena kopriva

Dragocena kopriva

Preberi več
Paprika – brez nje ne gre!

Paprika – brez nje ne gre!

Preberi več
Začetek sezone

Začetek sezone

Preberi več

Projekt SPAR Kot nekoč

Spar Slovenija podpira ohranjanje avtohtonih sort. S preverjenimi pridelovalci po celi Sloveniji je sklenil partnerstva, da zasejejo slovenske avtohtone in udomačene sorte zelenjave SPAR Kot nekoč. Spar Slovenija se je zavezal, da jamči 100% odkup. Izberite pridelke avtohtonih sort in uživajte v pristnih domačih okusih. Skupaj tako pomagamo ohranjati naš zaklad za danes in jutri.
Izvedi več o pridelkih avtohtonih sort

naroči se nae-obvestila